V vsakdanjiku pogosto doživljamo notranje boje. Videti je, kot da stojimo na bojišču med svetlobo in temo. Svetlobo prepoznamo v trenutkih ljubezni, miru in jasnosti, medtem ko temo vidimo kot dvome, strahove in bolečino. Na prvi pogled se zdi, da sta to dve ločeni sili zunaj nas, ki se borita za našo pozornost.
A kaj, če sta svetloba in tema pravzaprav del nas samih?
To vprašanje nas vodi k ideji izbire. Kaj, če sta svetloba in tema le dve plati naše notranjosti, in ena brez druge ne more obstajati? Tema nas uči, kje smo šibki, svetloba pa nam kaže, kje smo močni. Morda prava izbira ni v zavračanju ene ali druge strani, temveč v sprejemanju obeh kot delov celote.
Kaj pa, če se lahko predamo?
Predaja ne pomeni poraza, temveč priznanje, da nas bojevanje izčrpava. Ko prenehamo z bojem in se odpremo življenju, postanemo voljni sprejeti tako svetlobo kot temo v sebi. S tem si dovolimo prepoznati lekcije, ki jih tema prinaša, in se povežemo z lastno notranjo svetlobo.
Morda v resnici sploh ni zunanjega sovražnika. Morda smo le mi sami, ki izbiramo med zavračanjem in sprejemanjem vsega, kar je. In morda je ta boj le uvod k predaji, k popolnemu sprejemanju življenja v vsej njegovi celovitosti.
