Učili so nas, da moramo dobro razmisliti, preden se nekaj odločimo. Kot da obstaja le ena prava izbira in vse druge pomenijo napako. Ta misel je marsikoga zaznamovala z občutkom pritiska in strahu, da se lahko “narobe” odloči. A življenje ni eno samo razpotje, z enim pravim odcepom. Življenje je tok. In izbire niso končne sodbe, temveč koraki, ki nas oblikujejo. Iz svojih izbir se učimo.
Včasih celo mislimo, da nimamo izbire. Morda zato, ker smo preutrujeni, prestrašeni ali prepričani, da moramo “zdržati”, bodisi v odnosu ali pri nekem delu. A tudi to je izbira. Odločitev, da za zdaj ostanemo, kjer smo, s komer smo. Ko to ozavestimo, dobimo del svoje moči nazaj.
Izbira ni vedno dramatičen premik. Lahko je droben korak: postaviti vprašanje, si vzeti čas, reči “še ne vem”. Lahko je odločitev, da tokrat poslušamo sebe, ne drugih.
Pomembno je vedeti, da imamo vedno več možnosti, kot se sprva zdi. In če jih še ne vidimo, še ne pomeni, da jih ni. Morda potrebujemo le trenutek tišine, da se spomnimo, kaj vse je za nas mogoče. Vedno imamo izbiro.
