Včasih se sprašujem, zakaj se tako radi pritožujemo. Pritoževanje je pogosto del vsakdanjega življenja. Pritožujemo se nad delom, odnosi, politiko in zunanjimi okoliščinami. A zakaj to počnemo?
Eden od razlogov bi lahko bila egocentrična pristranskost. Precenjujemo lastne prispevke in podcenjujemo prispevke drugih. To lahko vodi do občutka, da smo preobremenjeni ali premalo cenjeni, kar spodbuja naše pritoževanje.
Drug razlog je iluzija nadzora. Verjamemo, da imamo večji nadzor nad situacijami, kot ga dejansko imamo. Pozabljamo, da v tem svetu nismo sami in da vse izkušnje soustvarjamo z drugimi. Ko se stvari ne odvijajo po naših pričakovanjih, se lahko počutimo razočarane in se pritožujemo.
Pritoževanje lahko kratkoročno prinese olajšanje, vendar ima lahko tudi dolgoročne neugodne posledice. Raziskave nevroznanstvenikov kažejo, da ponavljajoče se pritoževanje lahko spremeni možganske povezave, zaradi česar postanemo bolj nagnjeni k negativnosti. Poleg tega lahko stalno pritoževanje škoduje odnosom, saj ustvarja neprijetno vzdušje in zmanjšuje empatijo v odnosih do drugih.
Namesto pritoževanja se je bolj smiselno osredotočiti na aktivno ustvarjanje sprememb. Če nas nekaj moti, poskusimo to spremeniti ali sprejeti, če ugotovimo, da spremeniti ne moremo. Razvijanje hvaležnosti in osredotočanje na pozitivne vidike lahko prav tako pomaga zmanjšati potrebo po pritoževanju.
Pomembno je prepoznati vzroke za naše pritoževanje in se vprašati, ali je konstruktivno. S tem lahko izboljšamo svoje počutje in odnose z drugimi.
