Kategorija: Nekategorizirano

Sočutje do sebe je pomemben del na poti osebne rasti. Dobro je biti do sebe prijazen, razumevajoč in potrpežljiv, še posebej v trenutkih, ko se soočaš s svojimi napakami, izzivi ali neprijetnimi občutki.

Velikokrat smo do sebe preveč strogi in kritični. To lahko v nas kratkoročno vzbudi občutke krivde in sramu, na dolgi rok pa povzroči slabo samopodobo. Prvi korak k sočutju do sebe je zavedanje svojih čustev in zavedanje, da so tudi težki trenutki del naše izkušnje, del življenja.

Pomembno je, da si dovolimo občutiti bolečino, ne da bi sami sebe obsojali. Saj poznaš tisto vprašanje: “Kaj bi rekel prijatelju v podobni situaciji?” To vprašanje naj te opomni, da si sama, sam zaslužiš enako prijaznost, kot jo lahko nudiš drugim.

Sočutje do sebe vključuje tudi skrb za svoje potrebe. To pomeni, da potrebe prepoznaš in ko je potrebno poiščeš podporo in pomoč. Dobro je, da si na poti osebne rasti dovoliš tudi dovolj počitka in sprejmeš svoje izzive takšne kot so.

Vsak izmed nas si zasluži razumevanje in podporo.

In kolikor se sliši klišejsko: “Za vsakim dežjem posije sonce.”

Preprosta misel, ki je lahko v določenih okoliščinah še kar smiselna. Lahko pa je tudi obsojajoča in toksična. Lahko nosi veliko čustveno težo in je ovira na tvoji poti. Dejanja štejejo, pravijo mnogi. Seveda. In kaj če so besede na nek način naša dejanja? Kaj če so besede naše orodje, naš poklic in naš način ustvarjanja?

Ali to pomeni, da smo sami sebe lahko nehote ujeli v past, ko smo se omejevali pri besednem izražanju in razmišljali o tem, kaj vse še moramo udejanjiti?

Tudi besede so lahko dejanja. Besede same po sebi niso prazne, če jih uporabljamo z namenom. Pogovor ali govor lahko navdihneta, usmerjata, povezujeta in odpirata vrata k spremembam. Vsak zapis, govor ali dialog je dejanje, če nosi v sebi potencial, da premakne nekaj v nas, v drugih ali v svetu. Tudi ideja, izražena v besedah, je dejanje. Včasih kdo prispeva samo idejo, oživi pa jo nekdo drug. in kaj če je tudi to povsem ok?

Za človeka, ki dela z besedami so besede dejanja. Njegovo delo je oblikovanje sveta skozi govorjenje, skozi pisanje. Ko te besede sejejo premik, čistijo dvome, zdravijo ali gradijo mostove, takrat prenehajo biti zgolj besede. Postanejo dragoceno delo. Dejanja.

V otroštvu in mladosti si mogoče velikokrat slišala ali slišal stavek, ki sem ga zapisala v uvodu. Ali pa so te besede “na tapeti” v tvojih trenutnih odnosih, ki jih imaš doma ali v službi.

Preberi današnje sredine novičke, če te ta stavek pritegne, vznemiri, zmede, zaboli ali pa ga en del tebe ne želi pogledati od blizu. V novičkah ti bom predala besedne kode, ki ti bodo pomagale razbremeniti čustvena bremena, ki si jih na to temo v preteklosti zaklenila ali zaklenil v telo.

Če začutiš, da te bo to podprlo, se prijavi na sredine novičke in besedne kode prejmeš še danes. Prijavni obrazec najdeš na tej povezavi Dobrodošla, dobrodošel Na svetli strani – Na Svetlo stran, spodaj desno.

Lepe dni ti želim, Darja

Beseda zmorem je izraz vere vase, odločnosti in notranje moči.

Povsem preprosto jo je izreči takrat, ko je pred tabo opravilo, ki si ga v preteklosti že uspela ali uspel izvesti. Takrat res veš, da zmoreš.

Pogosto pa se znajdemo pred izzivi, ki so za nas povsem novi. Včasih se nam zdijo veliki, zapleteni in zahtevni. V takšnih trenutkih je ključno, da se zavedamo lastne učljivosti in si dovolimo verjeti, da imamo moč poiskati informacije, ki jih potrebujemo.

Sproščenost in vztrajnost sta temeljni lastnosti za dosego vsakega cilja. Čeprav se ti lahko na začetku zdi neka naloga zelo obširna je vsaka še tako dolga pot sestavljena iz posameznih korakov. Če zmoreš posamezne korake, zmoreš prehoditi tudi pot. Korak po korak zmoreš.

Včasih je ključno, da si v trenutkih nemoči dovoliš poiskati pomoč ali podporo. Nikoli nisi sami, čeprav si radi pripovedujemo takšne zgodbe ali v to celo globoko verjamemo. Verjemi, vedno se bo našel kdo, ki ti bo na tvoji poti pomagal, če boš odprta, odprt, da pomoč sprejmeš.

Moč je v vsakem od nas. Moč je v tebi. Tudi moč, da prosiš za pomoč, ko ti nekaj ne gre je v tebi. Beseda zmorem v trenutkih, ko se ti zatakne, na nek način ne deluje, ker globoko v sebi veš, da še ne zmoreš.

V takih trenutkih je najslabše, da se ustaviš. In verjetno se boš ustavila, ustavil, če se odločiš, da ne zmoreš in se odpoveš svojemu cilju. Deluj, raziskuj, zaprosimo za pomoč in vedi, da zmoreš veliko več, kot si morda misliš.

Novo leto je čas, ko mnogi izmed nas oblikujemo novoletne zaobljube. Vsak začetek leta smo polni upanja na spremembe. Obljubimo si, da bomo bolj zdravo jedli, da se bomo več gibali, da bomo bolj spoštljivi do sebe in podobno. Kljub dobrim in iskrenim namenom pa veliko teh naših obljub sčasoma žal zbledi ali nanje pozabimo.

Zakaj?

Eden glavnih razlogov, da obupamo, je nerealnost naših ciljev. Pogosto si postavimo previsoke ali nejasne cilje. Včasih je razlog tudi v tem, da je teh naših ciljev ob prehodu v sveže leto res veliko. Naš trenutni način življenja je nekaj, kar smo vajeni. Velikokrat leta ali celo desetletja počnemo stvari na isti način, dan za dnem. Vsaka drobna sprememba vedenja zahteva veliko naše predanost in energije. Zato je za začetek dobro izbrati majhne, dosegljive korake. Drobne spremembe, ki jih postopno utrjujemo in sčasoma dodamo nove.

Drugi pogost razlog za opustitev novoletnih zaobljub je pomanjkanje načrtovanja. Pomembno je, da se pripravimo na ovire in izzive ob želenih spremembah, sicer se lahko zaradi vsakdanjega stresa hitro vrnemo k starim navadam. Načrtovanje, zapisovanje, opazovanje napredka in po potrebi sprotno prilagajanje ciljev, nas bodo na tej poti gotovo podprli.

V pomoč nam je lahko tudi podpora bližnjih kot zunanja motivacija. Če svoje cilje delimo z bližnjimi ali poiščemo partnerja v ustvarjanju nove navade, si lahko na ta način pomagamo pri ohranjanju zagnanosti.

Novoletne zaobljube lahko postanejo odlična priložnost za rast, če se jih lotimo premišljeno. Uspeh gotovo ne bo izostal, če bomo vztrajni in neomajni, a obenem do sebe ljubeči in potrpežljivi. Odlično je tudi, da smo se pripravljenosti učiti iz neuspehov in da vemo, da se lahko vedno znova vrnemo k svojim zaobljubam, če jih nehote opustimo. In četudi nekaj prekinemo, lahko začnemo vedno znova, kadarkoli v letu.

Meni se ob tematiki novoletnih zaobljub zelo podporno sliši stavek: “Manj je več.” Zato sem za začetek tega leta zase izbrala drobne uresničljive cilje in vsak teden ali mesec bom kakšnega dodala. Za začetek bom skodelico kave zamenjala za skodelico čaja.

Želim ti obilo vztrajnosti in uspeha pri načrtovanju in izpolnjevanju tvojih zaobljub.

Ljudje pogosto sprejmemo svoja prepričanja kot dejstva. Verjamemo, da so naši pogledi na svet edina resnica. A prepričanja so le osebni zemljevidi realnosti, ne realnost sama. Dva človeka lahko gledata isti sončni zahod, eden vidi upanje, drugi pa le konec dneva.

Zakaj? Zaradi njunih prepričanj. Zaradi njunega različnega modela sveta.

Oseba, ki verjame, da je neuspeh slab, se bo ob prvem padcu umaknila. Druga, ki verjame, da je neuspeh le korak k uspehu, pa bo poskusila znova. Oba se soočata z isto situacijo, a njuna prepričanja ju vodijo v povsem različne smeri.

Naša prepričanja oblikujejo naše misli, odločitve in življenje, a niso nujno resnična ali nespremenljiva. Lahko jih preobrazimo, spremenimo in s tem odklenemo nove možnosti.

Kaj pa ti?

Se tvoja prepričanja ujemajo s tvojimi cilji? Si upaš raziskati, kaj te na nekem področju zadržuje? Vzemi si trenutek, izberi si za začetek en cilj in na list papirja zapiši eno prepričanje, ki te omejuje.

Najbolje, da imaš ta list nekje, kjer ga boš videla, videl večkrat na dan. Čez teden se nekajkrat dnevno vprašaj: “Kaj pa, če to ni res? Kako bi se moje življenje spremenilo, če ne bi verjela, verjel v to, kar ta trenutek verjamem?” Dovoli si svobodo, da premisliš. Morda te čaka nov pogled na svet.

Jaz sem recimo imela prepričanje, da potovanja niso zame. V primarni družini je veljalo, da naj bi vsak prosti trenutek izkoristili za to, da kaj koristnega naredimo in da je za potovanja škoda denarja. Dolgo si nisem dovolila na to niti pomisliti.

Spremenila sem prepričanja o potovanjih, spremenila sem svoje poglede in občutke. In tako zadnja leta večkrat na leto kam “pobegnem” in v potovanjih sproščeno uživam.

In kaj vse je mogoče tudi zate?