Dovolim si samo biti

Leta in leta bi moral brez predaha govoriti in opisovati kdo si, da bi um sogovornika lahko vse popredalčkal. Pa to ni potrebno. V resnici bi pripovedoval, kdo vse si nekoč bil. Kdor si dovoli ta trenutek čutiti, bo začutil, kdo si ti, ta trenutek. Zato je dovolj, da si samo dovoliš biti, kdor si.

Ko samozavestno razpreš peruti, lahko ljudem največ daš. Nekateri bodo navdušeni in hvaležni. Nekateri bodo zavistni. Trpeli bodo in se jezili, ker sami še ne poznajo poti do notranjega miru. Bodi sočuten/sočutna do njih, a nikar se zaradi njih ne ustavi. Lahko jih podučiš, kako narediti preboj. Nikoli pa ne boš dovolj nesrečen, da bi osrečil druge. Mogoče se bodo s tvojim nezadovoljstvom res za hip potolažili, vendar ti nisi tukaj zato, da s svojo žalostjo tolažiš druge.

Opazim ljudi, ki se skrivajo v ozadju, kot sem se dolga leta tudi jaz. Zaradi strahov, prepričanj in odločitev, ki nas ne podpirajo. Toliko znanj, toliko talentov ostane v zaprašenih predalih, brez uporabne vrednosti. Meni se zdi škoda vsakega človeka, ki si ne dovoli živeti s polnimi pljuči. Hitro stopim mimo izgovorov tipa “sajveškakoje”, ker je škoda mojega časa. Ne moti me, če drugi ljudje tako živijo. Ne dovolim pa si, da mene prepričujejo v svoj prav ali vztrajno vabijo v svojo resničnost.

V tem svetu strahov in izgovorov sem že bila in mi tam ni bilo preveč všeč.

Velik objem, Darja

Foto: Darja Bright Tome