Nevzgojena mladina

Po plaži se razlega histerično kričanje učiteljice. Zadnji šolski dnevi, vroč že kar poleten torek tik pred počitnicami. Živahen vrvež dvanajst ali trinajstletnikov me ne zmoti celo dopoldne. Kar naenkrat pa nastane panika, ko je čas za urejanje in odhod s plaže. Dvignem pogled s svojih zapiskov in tuhtam, kaj se vendar dogaja. Opazujem okolico in svoje občutke obenem. Kaj me je nenadno tako vznemirilo in mi dvignilo pulz.

Prisotnih je še nekaj učiteljev, ki so tiho in opazujejo dogajanje. Vem kaj me je vznemirilo. Val negativne energije in tečnobe, ki je bil popolnoma odveč ob šumenju morja in dehtenju borovcev. Opazujem ravnanje in besedičenje učiteljice, ki konkretno prestopa mejo mladostnikov z opazkami o njihovi nesposobnosti in nevzgojenosti. Fantu, ki nagajivo zavlačuje odhod pove, da ga bo sama slekla, če se takoj ne preobleče in v nadaljevanju dodaja pripombe o tem kaj ima v hlačah. Enega od fantov udari po riti, dekletu večkrat nesramno zabrusi, da je ima dovolj in naj se pobere. Seveda ob tem požanje odobravanje okolice na pripombe o nevzgojeni mladini, meni pa že po glavi švigajo zamisli, kako bi tej gospe pomagala, da bi pričela z delom na sebi in poiskala načine za uspešno komunikacijo z mladostniki.

Zavedam se, da je učiteljica morebiti slabo spala ali se sprla z možem, vendar lahko bi bila vsaj tiho, če je že bila slabe volje. S tem bi sebi in mladostnikom naredila več dobrega. Histerija sama po sebi privlači nagajivost in uporništvo. Tudi mladostniki slabo spijo, so zmedeni od preobilice zunanjih impulzov in pestrem notranjem dogajanju, pa morajo imeti opravljene naloge in še kaj drugega. Ne vidim poante v tečnarjenju, obsojanju in označevanju otrok. “Si taka in taka, si nevzgojena in razvajena.” Tudi pripombe, da se ji bo zmešalo, so bile milo rečeno smešne. Takšno obnašanje učiteljice vidim, kot izražanje popolne nemoči in nezmožnosti vzgajanja. Če bi se to dogajalo meni, če bi bila jaz učiteljica, bi sedla in si priznala: »Punca, enostavno nisi za to delo! To ni zate!«

Razumem red, razumem meje. Toda dobro je, da so nekoliko ohlapne, ker jih mladostniki včasih enostavno ne zmorejo upoštevati in dohajati. Ali kdaj pomislimo, koliko teh otrok je pod pritiskom zaradi težav doma, zaradi pomanjkanja denarja ali kaj podobnega. Sedaj vsi modri v en glas: »To se ne bi smelo dogajati!« Drži, toda v veliko družinah je tako in pišem o praksi, ne o teoriji. Otroci prevzemajo odgovornosti staršev. Ker so starši utrujeni in preobremenjeni, hote ali nehote strahove in skrbi prenašajo na otroke. Prav je, da so otroci z dogajanjem v družini seznanjeni, ne morejo pa reševati težav odraslih. »Gluhi« smo za občutke, poslušamo le besede, za katere vam bodo strokovnjaki potrdili, da so le majhen delček medsebojne komunikacije. Ne vidimo, ne čutimo, ko nekdo telesno in duševno propada pred našimi očmi, saj je vendar rekel, da je ok, ali pa je bil v svoji stiski in strahu tiho, ker se govoriti o tem ne spodobi. No, zašla sem, pa nič zato.

Verjamem, da tudi mladostniki prestopajo meje učiteljev, se pa vprašam, kaj je prej, kura ali jajce. Kje je izvor negative in po kateri poti se bohoti? Starejši in modrejši naj bi bili po zakonu modrosti starejših, na tej zemljici zato, da iščemo in uvajamo nove uspešne vzgojne pristope. Večina je že ugotovila, da otroci niso več serijsko ubogljivi, da ne izpolnjujejo ukazov, da niso več pridne ovčice. Prihajajo generacije otrok, ki bodo oleseneli sistem šolstva prerukale do temeljev.

Čas je, da se nekaj spremeni, čas je za vzgojo za moč in samostojnost. Pogosto slišim, naj se mladina obrne na modre starejše ljudi. V nekaterih primerih to drži, v vseh pa ne. Povejte otrokom še to, da starost ni nujno tudi modrost, sicer jih zavajate. Povejte jim, da so stvari, ki jih počnejo in znajo oni bolje, kot kdo, ki je dve desetletji starejši. Povejte jim naj opazujejo druge, počnejo pa samo tisto, kar se zdi njim prav in dobro. Povejte jim, da vsi starejši ljudje niso prijazni in dobri, da so nekateri tudi izprijeni in žleht. Vse jim povejte, tako kot je in jim bo mnogo lažje. Razložite jim, da konflikt z avtoriteto ne prinaša rezultata, da pa lahko avtoriteto mnogokrat modro obidejo, če vidijo, da modrost ni pri avtoriteti doma. Niso vsi, ki odločajo modri. Niso vsi, ki postavljajo pravila ali jih izvajajo modri. Uff, koliko stvari lahko poveste svojim mladostnikom. Razširili jim boste obzorja, če jim to korektno pojasnite. Hvaležni vam bodo za razumevanje, zaupali vam bodo izkušnje in vas radi vprašali za nasvet. Ne učite jih, da je starejši vedno pametnejši. To ne drži vedno in je čista neumnost. Če slučajno počnete to zato, da bi imeli vpliv ali avtoriteto nad njimi, se izobrazite in spremenite način ravnanja, ker boste s tem pomagali sebi in njim. Starši smo zelo pomembni in če smo zmedeni starši, pričakujmo zmedene mladostnike in posledično zmedene mlade ljudi.

Prepričana sem, da boste današnji mladostniki tisti, ki boste nam zrisali zemljevid, kako ravnati z vami. V resnici to počnete iz dneva v dan, le vsi tega nočejo slišati, ker bi tako radi imeli svoj prav. Naj ga imajo, vi boste brez dvoma naredili svoje. Recimo bobu bob. Veliko ljudi je slabih vzgojiteljev. Razlogov za to je malo morje, nikogar ne obsojam, le oči si ne zatiskam. Večina se doma ni naučila kako vzgajati, ker so zrasli sami od sebe, tako na mimogrede.

Kje bomo torej začeli s spremembami? Pri starših, vzgojiteljih in učiteljih ali bomo pljuvali po »rezultatu«, mladini. Da, vsi mladostniki niso spoštljivi, nekateri so slabše vzgojeni, nekateri hlepijo po pozornosti, nekateri tudi upravičeno opozarjajo na nepravilnosti, pred katerimi si starejši zatiskajo oči. Da, tudi vsi učitelji niso spoštljivi, da nekateri mislijo, da se lahko v službi obnašajo tako kot doma, da lahko ocenjujejo in kritizirajo, da lahko vrednotijo in ponižujejo. Ni tako pomembna akademska izobrazba, kot dodana vrednost, ki jo človek predstavlja, kot spoštovanja vredna oseba, moralna, zanesljiva, pozitivna in »kul«.

In na komu je, da kaj izboljša? Vzgoja vzgojiteljev, v nadaljevanju pa domino efekt in kup vzgojenih mladostnikov. Saj to znamo, to smo že naredili, le v obratno smer je šlo. Samo v razmislek o nevzgojeni mladini. Opazim, da mladostnik, ki ima izpolnjeno potrebo po spoštovanju, razumevanju, varnosti in sprejetosti, nikoli ni problematičen. Lahko je nagajiv na vsake toliko, lahko se mu kje zalomi, to je pa to.

Vzgajam tri mladostnike. Ena je že v svojem gnezdu. In vedno, ko se kje zatakne… najdem rešitev pri sebi, v sebi… noro dobro.