Svoboda je neprecenljiva

Ne morem spat, srce je vznemirjeno, misli vrejo na plan. Tako svobodno se počutim! Veliko pomembnih odgovor prejmem v sanjah, a danes so bili tako močni, da so me prebudili malo pred peto. Spregovori, ne bodi tiho, spregovori…

Vem, da je čas, ker so padle velike odločitve. Nujne odločitve, odločitve, ki jih nisem zmogla na nož sprejeti pred leti, ker sem bila prešibka, preveč izčrpana… Sedem let visenja v zraku, iskanja idealnih rešitev za vse, vmes so se zamenjali le igralci, ker lekcija ni bila dokončana… Hvala, hvala, srčna hvala zanjo… V sebi sem našla nekaj, kar privoščim vsakomur… Esenco, esenco božjega…

Svoboda je neprecenljiva in tega ne spoznaš, ko jo imaš, ampak, ko je nimaš… Ne prenesem pavšalnih odnosov, odnosov, ki so samo zato, da so… V resnici jih nisem nikoli, le mislila sem, da mora biti tako in da sem jaz čudna, ker tega ne zmorem… In prišli so ljudje, ki jih čutim, kot podaljšek sebe… Ljudje, ki jih čutim kot podaljšek božjega… Zdaj vem zakaj sem tako trpela. Prodajali so mi meglo, da je lupina vsebina… Lupina je le lupina, znotraj nje pa velika praznina, če ji manjka vsebina… (spet me je nehote neslo v verz, oprostite mi!) Seveda, kupovala sem pa sama, kar so mi prodajali…

Pa vendar kako pomembna je tudi lupina, sicer bi se vsebina nekontrolirano razlivala v vse smeri in bi je prej ali slej zmanjkalo. Trdne lupine je manjkalo v mojem življenju, dragocene vsebine je bilo na pretek… Na vsake toliko pa so v lupini zazevale razpoke, kjer je ta vsebina nekontrolirano odtekala…

Svobodna sem… Karmični dolgovi so poplačani! In ko to rečem skočijo pokonci vsi v en glas, da si to le mislim, da gotovo ni tako, kako lahko to vem in tako naprej po dolgem in počez. Kajti oni vedo veliko bolje od mene!

Vem, ker nihče drug o mojem življenju, o moji povezanosti, ranljivosti in moči… ne čuti več od mene… PIKA, ker sem ves čas poleg sebe, ker ne morem nič skriti pred seboj. In ne zato, ker sem tako “pametna”, ampak zato, ker dopuščam, da tisto božje, tisto nekaj več deluje skozi mene… Preprosto zato, ker dopuščam svetlobo, dobroto v moje življenje. Kar mi je prikrito, je prikrito z razlogom in prav je tako! Ta trenutek vem in čutim vse kar moram in je prav!

Čutim, da moram ljudem vrniti, kar so mi servirali. Če vidite to, kot maščevanje, je to del vas. Jaz čutim kot akt spoštovanja in ljubezni do sebe! Spet so me testirali koliko časa bom tiho in mi danes zjutraj naročili: “Sprogovori!”

Ne vozite prosim gnoja na moje dvorišče, ne zmorem toliko! In če rečem, da ne zmorem, ne pomeni, da se bom v njem zadušila. Le nazaj ga vam pripeljem, ker nimam prostora! Nobenih zamer, nobene drame, nobenega maščevanja, le vse naj se pospravi nazaj na svoje mesto po naravni poti. Čutim, da je tako prav in občutkov mi ne more nihče vzeti. Ne borim se proti vam, ki me želite stisniti v kot, zgolj zdravo skrbim zase in za svojo družino. In ko boste z glavo še močno tiščali v ta isti kot, vam s strani pomaham v slovo.

Z ljubeznijo vas objemam in vam želim, da se zbudite v sproščeno mirno jutro, da se vsi strahovi razblinijo in da se v vašem srcu naseli ljubezen.